OFF kongresa Socialnih demokratov
Iranske sile so v noči na nedeljo z več kot 300 droni in raketami napadle območje, ki ga nadzoruje Izrael. Izraelska vojska trdi, da je 99 odstotkov raket sestrelila, medtem ko v Iranu zatrjujejo, da je polovica izstrelkov zadela cilje in so poškodovali tudi izraelsko zračno oporišče v Negevu. V Iranu so napad razglašali, še preden so ga izpeljali; tako so drone prestrezali tudi v zračnem prostoru Jordanije ali ameriška vojska v Iraku. Iranske sile so napade sprožile, da bi dale vtis o povračilnem ukrepu zaradi izraelskega napada na iranski konzulat v Damasku prvega aprila, v katerem je izraelska vojska sredi belega dne ubila vsaj dva iranska poveljnika. Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo nemškega, francoskega in britanskega veleposlanika v Teheranu, uradno zaradi odziva na iranski napad. Na ministrstvu so države obtožili dvojnih meril, saj so na začetku meseca nasprotovale izjavi Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero bi obsodili izraelski napad na konzulat v Damasku.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že sklical sestanek vojnega kabineta, da bi se dogovorili o odgovoru. Obrambni minister Joav Galant in nekdanji obrambni minister Beni Ganc o tem soglasja z Netanjahujem še nista dosegla. V Beli hiši zagotavljajo, da pri povračilu Iranu ne bodo sodelovali. Iranski napad ni prekinil genocida, ki ga izraelska okupatorska vojska izvaja na območju okupirane Gaze. Izraelske sile bombandirajo begunsko taborišče Nusejrat v osrednjem delu enklave. V napadih so izraelski vojaki ubili in ranili več oseb ter uničili mošejo. Izraelska vojska je streljala na Palestince, ki so se želeli vrniti v svoje domove na severu Gaze. Izraelske sile so izpustile dva zdravnika Palestinskega rdečega polmeseca, ki so ju aretirale na vojaški kontrolni točki v Han Junisu, medtem ko sta poskušala evakuirati bolnike iz bolnišnice Al Amal. Zdravnika sta bila v zaporu 50 dni. Kaj so naredile z ostalimi šestimi zdravstvenimi delavci, ki so jih sočasno pridržale, ni znano.
Ciprske oblasti so začasno ustavile obravnavo prošenj za azil sirskih državljanov. Odločitev, ki jo je predsednik južnega Cipra Nikos Hristodulides označil kot nujen ukrep, so oblasti sprejele po povečanju prihodov sirskega prebivalstva, ki na območje Cipra prihaja predvsem iz Libanona. V Libanonu je po podatkih Združenih narodov več kot 800 tisoč sirskih beguncev, ki so v državo pobegnili pred vojno v Siriji. Libanonske oblasti število ocenjujejo na več kot milijon in pol. Ciper, ki je od začetka leta v obravnavo sprejel več kot štiri tisoč prosilcev za azil, sirskih beguncev v skladu z mednarodnim in evropskim pravom ne sme vračati v Sirijo, saj ta zanje ni varna. Kako dolgo bo ukrep trajal, sicer ni znano, sirski prosilci za azil pa bodo v času njegove veljave morali ostati v begunskih taboriščih. V primeru, da bodo taborišči zapustili, bodo izgubili pravice, na primer pravico do zaposlitve. Ciprski notranji minister Konstantinos Ioanu je prejšnji teden obiskal Dansko, Češko in Grčijo, na obisku pa je skušal pridobiti podporo držav Evropske unije za razglasitev delov Sirije kot varnih, kar bi omogočilo vračanje sirskih beguncev.
Nemška posebna strokovna komisija za reproduktivno samoodločanje in reproduktivno medicino je vladi Olafa Scholza izdala priporočilo za legalizacijo splava v prvih 12 tednih nosečnosti. V Nemčiji je splav nezakonit, a ni preganjan, če ženska pred posegom opravi obvezno svetovanje in po njem prestane tridnevno čakalno obdobje, ki je namenjeno razmisleku o posegu. Svetovanje in obdobje za razmislek veljata tudi, ko je ogroženo zdravje ženske ali ko je nosečnost posledica posilstva. Po mnenju strokovnjakinj 153 let star zakon ni v skladu z mednarodnimi standardi in ga je treba posodobiti. Strokovno komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjakinje na področju reproduktivnih pravic, je oblikovala vladna koalicija socialdemokratov, Zelenih in liberalcev. Koalicija se je namreč v koalicijski pogodbi zavezala k spremembi restriktivnega zakona. Predlogu nasprotujejo tako v konservativni Krščansko-demokratski uniji kot v ultranacionalistični Alternativi za Nemčijo. Kot pravijo, trenutni zakon ščiti življenja nerojenih otrok, umetna prekinitev nosečnosti pa je kljub nezakonitosti dostopna in ženske, ki jo opravijo, so le redko kazensko preganjane.
Vlada Združenih držav Amerike je južnokorejskemu Samsungu namenila dobrih šest milijard evrov subvencij za izdelavo in razvoj polprevodnikov. Tehnološkemu velikanu bodo tako pomagali pri izgradnji nove tovarne v Teksasu. Ameriška vlada je pred tednom dni podobno subvencijo že namenila tajvanskemu podjetju TSMC; z njo bo podjetje odprlo nov obrat v Arizoni. Ameriško financiranje podjetij, ki proizvajajo polprevodnike, je del načrta predsednika Joeja Bidna, da domačo proizvodnjo čipov do konca desetletja poveča z nič na 20 odstotkov svetovne ponudbe. Daleč največ čipov trenutno proizvedejo na Tajvanu. Proizvodnjo skušajo povečati tudi v celinski Kitajski, kar jim ameriška vlada otežuje s sankcijami.
Hrvaški tednik Nacional je objavil dele govora, v katerem premier Andrej Plenković iz vladajoče stranke HDZ potencialne koalicijske partnerje označuje kot pokvarjene in zlobne. V govoru, ki ga je skrivoma posnel član HDZ, Plenković žali stranko Domovinskega gibanja in njegovega presednika Ivana Penavo ter stranko Most. Dejal je, citiramo: »To so pokvarjeni ljudje. Zlobni. Zlobni ljudje, s katerimi se ne bomo ukvarjali. Nobenih dilem ni. Ne slepite se, joj, to so desni, naši Hrvati. Niso. Oni so zrušili Kolindo, jutri bodo zrušili nas.« Na uradnem Facebook profilu vladajoče stranke so zapisali, da je objava posnetkov diverzija, s katero skuša na oblast priti levica s trenutnim predsednikom države Zoranom Milanovićem na čelu. Kar je povedal Plenković, sicer drži, saj sta obe stranki, ki sta že doslej bili v opoziciji, še bolj desni od vladajočega HDZ-ja. Predčasne parlamentarne volitve bodo na Hrvaškem prihajajočo sredo.
Na sobotnem izrednem kongresu Socialnih demokratov je prišlo do napak pri prepisu in preštevanju glasov za moške člane predsedstva stranke. Zaradi napak bi morali ponoviti drugi krog glasovanja, potekati pa bi moral tudi tretji krog glasovanja o članih nadzornega odbora stranke. Do tega ni prišlo, saj se je kongres zavlekel čez polnoč, mnogi delegati pa so zapustili prizorišče, zato je bilo delovno predsedstvo nesklepčno. Delegati tako niso imenovali dveh članov v nadzornem odboru in sedmih članov predsedstva stranke. Novi predsednik stranke Matjaž Han, ki je v drugem krogu premagal Milana Brgleza, je dejal, da bodo obe glasovanji izvedli bodisi digitalno bodisi v živo. Dodatno analizo, zakaj je prišlo do zapletov, predstavi Han.
Poslanska skupina Nove Slovenije je v državni zbor vložila predlog zakona, v skladu s katerim bi vlada kandidata za evropskega komisarja lahko predlagala ob soglasju najmanj petih slovenskih evropskih poslancev. Po besedah vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja in evropske poslanke Ljudmile Novak bi se s tem kandidatu povečala kredibilnost. S spremembo postopka imenovanja bi se izognili nezadovoljstvu koalicijskih partnerjev, kakršnemu smo bili priča ob imenovanju Tomaža Vesela za kandidata na festivalu Svobode, so prepričani v opozicijski NSi. Tako Socialni demokrati kot Levica so za imenovanje izvedeli iz medijev, obe stranki zato trdita, da je nekdanji predsednik Računskega sodišča težko skupen kandidat koalicije. V stranki Nova Slovenija so sicer ob vložitvi predloga zakona zatrdili, da ne gre za opredeljevanje glede kandidata Gibanja Svoboda, ki je po odhodu z Računskega sodišča postal direktor Dolenjskega lista, osrednjega člena medijske hobotnice mogotca Martina Odlazka.
Svet Radiotelevizije Slovenija odloča o predlogu reorganizacije zavoda in o akcijskem načrtu za naslednji dve leti. Predlagana reorganizacija v prihodnjih dveh letih predvideva povečanje prihodkov iz dodatnih virov za pet odstotkov in števila plačnikov RTV-prispevka za odstotek. Optimizirali bi pobiranje in obračun prispevka. V predlogu je predvideno tudi zmanjšanje stroškov distribucije za tri odstotke v letošnjem letu in za pet odstotkov v prihodnjem. Do konca leta 2026 uprava načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih za štiri do sedem odstotkov.
Na nadomestnih volitvah v občinski svet občine Radenci je z 41 odstotki prejetih glasov zmagal Anton Belna z liste župana Romana Leljaka. Volitve za nadomestnega člana so potekale le v volilni enoti Radenci, saj je konec januarja odstopil svetnik Jože Šmelc. Šmelc, ki je bil izvoljen na listi Neodvisne liste za Občino Radenci, je funkcijo svetnika opravljal le mesec dni. Na začetku meseca januarja so v občini potekale predčasne volitve v občinski svet, saj zaradi tega, ker ne župan Leljak ne opozicija nista imela večine, niso mogli sprejemati odločitev. Z nadomestnimi volitvami je župan Leljak še dodatno utrdil svojo koalicijo, ki jo sestavlja 10 svetnikov, opozicijo pa šest.
Foto: posnetek zaslona
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj