Smrt fašizmu, svoboda Palestini!

Mesec dni po začetku genocidne invazije Izraela na civiliste v okupirani Gazi, ki jo nemočno spremljamo v živo na TikToku, je od medijskega poročanja ostala zgolj propaganda, če je sploh kdaj bilo kaj več od tega. Vendar propaganda množičnih medijev vse težje preglasi propagando, ki jo medijski potrošniki ustvarjajo sami. To je precej hitro jasno, če podrgnemo svoje pametne telefone ali se ozremo na ulice svetovnih velemest, kjer zadnje tedne odmeva: od reke do morja, svoboda Palestini! 

Sionistični propagandisti in lizači njihovih škornjev se močí družbenih omrežij zavedajo in poskušajo zamegliti svojo soodgovornost pri genocidu z vzkliki, da je poziv k svobodi Palestine v resnici antisemitski. Vendar pri tem niso kaj preveč učinkoviti. S semantičnim preigravanjem le stežka prikrijejo pomore izraelske vojske, genocidne izjave izraelskih, ameriških in evropskih politikov ter proslavljanje genocida s plesom in pesmijo. Sploh če poskušajo svoje laži podkrepiti z islamofobnimi memi in lažnivo uporabo umetne inteligence za dokazovanje nedolžnosti izraelske vojske in pripisovanje odgovornosti za izraelske zločine palestinskemu Hamasu. Nenazadnje je sionizem sam po sebi oblika etničnega rasizma, saj razume možnost obstoja judovske skupnosti zgolj v obliki genocidne države Izrael. Česa drugega od pripisovanja lastnih zločinov svojim nasprotnikom od sionistov torej ni pričakovati.

Medtem moč propagande na TikToku in ulicah že vrsto let pripoznavajo eni drugi antisemiti, tisti, ki danes nasprotujejo Izraelu, krajše: neonaciji. Seveda ne zaradi Izraelskega naselbinskega kolonializma, okupacije ali trenutnega genocida – to jim paše – temveč zato, ker je Izrael židovska država. Številni neonacisti pri nas in po svetu tako zlorabljajo palestinski osvobodilni boj in trenutno globalno propalestinsko vzdušje na ulicah, da bi svoje ideje premestili s področja skrajnosti v prostor vsakdanjih političnih idej. 

V Republiki Sloveniji neonacisti na srečo nimajo mobilizacijske moči, da bi poskušali popularnost pridobiti na ulici, kot recimo pripadniki Nacionalne stranke pravice, ki so poskušali prevzeti protest v Washingtonu, kamor so poleg transparentov proti okupaciji prinesli tudi antisemitske transparente. Nacionalsocialisti s Floride so podobno poskušali še pred začetkom genocidne invazije, enako taktiko pa uporabljajo tudi britanski neonacisti. Voda na mlin apologetov izraelskega genocida Palestincev, ki lahko tako antisemitizem posplošijo na vse nasprotnike izraelskih vojnih zločinov.

So pa naši deželni neonaciji še kako glasni na spletu. Twitter profil neonacističnega superzvezdnika Urbana Purgarja je denimo ob stalni dozi islamofobije poln protiizraelske propagande in videomateriala palestinskih žrtev. To se lahko na prvi pogled zaradi prežetosti slovenske popularne desnice z izraelsko propagando zdi nelogična simbioza. A le na prvi pogled. Slovenska desnica namreč Izrael podpira le zaradi enakih idej o nacionalnem interesu, torej etničnem očiščenju nacionalnih držav, hkrati pa širi antisemitske teorije zarote proti namišljeni židovski kabali. 

Podobno neonaciji pobijanje muslimanov načeloma podpirajo, tako da bi pričakovali stoječe ovacije Izraelu. Vendar se problem za neonaciste pojavi takrat, ko muslimanov ne koljejo sami, temveč jih ubijajo judi. Veliko bolj kot genocid Palestincev jih namreč skrbijo posledice izraelske vojne vihre. Če namreč, v sprevrženi črno-beli logiki, zmaga Izrael, sledi neizbežna izraelska judovska svetovna prevlada. Če pa Izrael izgubi, sledi levičarska judovska svetovna prevlada. V vsakem primeru nas neonacistična logika vedno pripelje do zaključka, da judje poskušajo evropsko prebivalstvo zamenjati z muslimani – bodisi preko nevladnih organizacij in Sorosevih skladov bodisi z izgonom Palestincev. Slovenski neonaciji ne morejo te vojne nikakor zmagati, ugotavlja Aleš Ernecl, večni kandidat za glavnega propagandista slovenskih neonacistov.

Ernecl 1

Seveda Ernecla pri protestih za svobodno Palestino najbolj skrbi manjko iskrenega sovraštva do judov. 

Ernecl 2

V takšnih razmerah na terenu po mnenju neonacijev ni smiselno navijati ne za genocidni Izrael, ne za osvoboditev Palestincev. Zanje je še najproduktivneje okupacijo in genocid premestiti v svoje pojmovne okvire. Neonacisti, domači in svetovni, povsem posvetno iztrebljanje celotne skupnosti slikajo kot verski spor, vojno med judi in muslimani. Naracija, ki ni daleč od uradne zahodne liberalne propagande, ki genocid opravičuje s trditvijo, da je šlo pri Hamasovem napadu za najhujši zločin nad judi po holokavstu in da ima Izrael zaradi holokavsta pravico do obrambe z genocidom. Skupna točka protiizraelskih in proizraelskih antisemitov, pa tudi liberalcev, je poskus razvrednotenja koncepta antisemitizma in dehumanizacija Palestincev. A liberalci in sionisti poskušajo za paravanom človekovih pravic antisemitizem prikazati kot sovraštvo do genocidne države Izrael. Neonaciji pa svoj antisemitizem prikazujejo kot naravni odgovor na izraelsko nasilje in zato zmerno politično pozicijo. 

Ernecl 3

Antisemitizem je namreč lastnost primitivnih, svoj lonček k sprevračanju resnice pristavi antisemit Boštjan M. Zupančič. 

BMZ

Protiizraelski antisemiti, ki bi se radi prikazali kot propalestinski desničarji, trenutni genocid Palestincev zlorabljajo na enak način in z istim namenom, kot so sionisti zlorabili holokavst nad judi. Preko velike pripovedi o verski vojni, če ne celo vojni med civilizacijami, poskušajo vzpostaviti pogoje za upravičevanje prihodnjih genocidov. Sionistom je uspelo, zakaj ne bi še neonacijem? Zato je udariti nacija vedno zaželeno, pa naj bo sionist ali ne.