Letošnji levnjak je skladno s svetovnimi eko tendencami postavljen v vrtiček, kamor vam Mladi Levi pripeljejo eksotične scenske bisere iz vsega sveta. Mi smo njihov koncept ekološkega turizma še radikalizirali: za potovanje prek uprizoritvenih kontinentov (od Japonske, prek Nemčije, Norveške, ZDA, Tajske in Rusije) na naših radijskih valovih ne boste trošili bencina – pa tudi papirja za karte in denarja ne... >>

Mladi levi so tudi letos vendarle zarjuli v poletje. Nekaterim to mijavkanje pomeni zgolj dodaten način, kako preganjati ljubljanski poletni dolgčas, vsem, ki se bolj intenzivno ukvarjamo z gledališčem, pa že tradicionalno naznanja začetek gledališke sezone. V katerokoli kategorijo že spadate, danes vas vabimo, da se skupaj podamo na krajši sprehod po levnjaku in nekoliko premeljemo vsebine prvih treh dni s poudarkom na prvih treh predstavah.

Predstave: Radio Muezzin, Nuit Arabe in Your brother, remember >>

Madame Butterfly lahko razumemo kot parafrazo šale o globalizmu, saj slovensko gledališče uprizarja opero, v kateri nam italijanski libretist pripoveduje zgodbo o Japonki, ki sredi svoje domovine sanjari o svojem ameriškem možu. Če je opera daljna potomka antičnega gledališča, v katerem so, sicer iz drugih razlogov, moški igrali ženske vloge, pa je danes ta njena specifičnost zasedanja vlog glede na vokalne lastnosti pevcev prignana do neke povsem druge skrajnosti. Le v operi so Japonci lahko modrooki.
>>

V Mini teatru se je tik pred zaključkom gledališke sezone v dveh ponovitvah odvila predstava Bergmanove Persone v režiji in priredbi Janeza Pipana. Drama, ki jo je švedski filmski in gledališki režiser Ingmar Bergman sprva naslovil »Sonata za ženske«, je na mini odru z Janjo Majzelj in Polono Juh zaživela v prepričljivi izvedbi, ki je v očeh gledalcev in gledalk nemara pustila manj nedorečenosti kot filmski izvirnik. >>

Pred koncem sezone se je Mestno gledališče odločilo za postavitev zanimivega, lani tudi z Grumovo nagrado ovenčanega, dramskega besedila 5fantkov.si Simone Semenič. Naslov, ki nalašč parafrazira pogrošne instant komedije našega časa in prostora, pa v svoji vsebini prinaša vse kaj drugega. >>

“Ne na prvo žogo,” se glasi moto letošnjega festivala Prelet, ki je preletel repertoar iztekajoče se sezone Slovenskega Mladinskega gledališča in postregel z dvema gostovanjima, ki napovedujeta prihajajočo sezono. Na katero žogo pa so učinkovale preletene predstave? >>

Zagrebačko kazalište mladih je pod režijskim vodstvom Ivice Buljana v Kosovelovi dvorani CD uprizorilo Garažo - leglo nelegalnih dvobojev sredi letovišča s specialno ponudbo: evtanazijo na tisoč in en način. Fizični teater o degeneriranosti (družbenega) življenja, spektakelski dimenziji smrti in vztrajanju vmes. >>

V društvu za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice so pripravili gledališko predstavo, pravzprav vesoljski dokumentarni film z naslovom “Tisto nekaj na nebu”. Tisto nekaj na nebu, v imaginarnem svetu, ki ga ustvari predstava, zavzema mesto, ki ga ima v našem svetu “tisto nekaj, med maminima nogama”. Gre torej za miselno poigravanjem s pozicijo tabuja v družbi in morebitno spremembo le te – predstava nas namreč popelje v svet, v katerem je tabu vreme in samo vreme. >>

Komedije nisem bral, zato ne morem preveč razpredati okoli teksta. Vseeno lahko razkrijem, da delo opeva t.i. klasičnega skopuha, tj. tistega tipa, ki ima svoj zlat kapital nakopičen v skrbno zaklenjeni skrinji, za katero se vročično boji, jo ljubi bolj kot vse na svetu ter jo ves čas skrbno skriva. Na skretu, kot lahko vidimo v predstavi. >>

Minulo soboto je Mini teater gostil Kulturno umetniško društvo MOMENT iz Maribora, ki je predstavilo tri svoje projekte, nastale v sferah lutkovnega in predmetnega gledališča. Z univerzalnostjo odrske govorice objektov so predramili tiste vse preveč zakrnele ravni gledalčeve domišljije in nas tako zapeljali v skrajno interesantne svetove. >>