Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v nagovoru iz Ovalne pisarne Bele hiše razglasil konec ameriških bojnih operacij v Iraku. Operacija »Iraška svoboda« se je začela z okupacijo države marca 2003, ko se je ameriška administracija pod pretvezo, da Irak poseduje orožje za množično uničenje, odločila za vojaško posredovanje. Ko je postalo jasno, da tega orožja ni, se je argumentacija posredovanja nekoliko spremenila – iskanje orožja je zamenjalo misijonarsko širjenje demokracije v regiji. >>

V torek so se sindikalisti javnega sektorja zadnjič sestali z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs, ki je po sestanku dejala, da je za njo pravno formalno konec pogajanj o zamrznitvi rasti plač. Ob tem je dodala, da bo, če sindikati ne pristanejo na odlog odprave plačnih nesorazmerji, vlada v parlament poslala interventni zakon. Ta bi prekinil kolektivne pogodbe in dal vladi moč, da sama določa plače javnih uslužbencev. Pogajanja so prinesla bizarno situacijo, saj se je Konfederacija sindikatov... >>

Čeprav se govori o deportacijah, pa francoske oblasti trdijo, da nikogar ne silijo ven iz države in tistim, ki se za to odločijo kupijo enosmerno avionsko karto in jim dajo po 300 evrov plus 100 evrov za vsakega otroka. Ustavimo se za trenutek pri izrazoslovju. Medtem ko mediji pišejo o deportaciji in izgonu, uporablja vlada raje izraz repatriacija, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa cinično govori celo o evakuaciji. >>

Na sredinem sestanku sta predsednik vlade Borut Pahor in minister za pravosodje Aleš Zalar predstavila ugotovitve medresorske skupine, ki je bila ustanovljena z namenom, da razreši glavno dilemo, ki se pojavlja pri neplačevanju socialnih prispevkov. Kot vemo, se je problem neplačevanja prispevkov z gospodarsko krizo še povečal. Ali že obstoječa zakonodaja omogoča kazenski pregon delodajalcev, ki delavcem ne plačuje prispevkov, ali pa jo je treba spremeniti? >>

Vlada že nekaj časa vse svoje moči troši za iskanje rešitev za izhod iz gospodarske krize in poskuse zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. Načrtovani jesenski veliki spopad se začenja s prvoavgustovsko uveljavitvijo novele zakona o trošarinah, ki nam najprej prinaša zvišanje le-teh za električno energijo in zemeljski plin, državne prihodke pa naj bi povečala tudi podražitev cigaret ter poštnih in telekomunikacijskih storitev. >>

Prejšnjo sredo je vikar slovenske vojske Jože Plut v Sankt Peterburgu blagoslovil slovensko vojaško ladjo Triglav. Medtem ko se slovenski politiki stvar po večini ne zdi sporna, kvečjemu zabavna, direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič meni, da gre za kršitev ustavne ločitve verskih skupnosti od države, kar je zapisano v 7. členu Ustave Republike Slovenije. >>

Haaško Meddržavno sodišče je objavilo načelno mnenje o legalnosti kosovske enostranske razglasitve neodvisnosti 17. februarja 2008. Nanjo se je namreč še istega leta odzvala Srbija, ki je na Združene narode poslala predlog resolucije, v kateri od Mednarodnega sodišča (ICJ) zahteva mnenje o legalnosti razglasitve neodvisnosti. Včerajšnje mnenje haaškega sodišča, ki je sicer le posvetovalno in ni pravno obvezujoče, je jasno. Pa vendar tudi hudo izmuzljivo. >>

Vsako leto skromnejši slovenski element na avstrijskem Koroškem se že od začetka moderne avstrijske države ubada z avstrijsko netolerantnostjo. Boj slovenske manjšine na Koroškem za uveljavitev temeljih pravic, ki jih ureja 7. člen avstrijske državne pogodbe, se najbolj opazno lomi predvsem na področju dvojezičnih napisov. Koroške deželne oblasti v želji po čim večji asimilaciji Slovencev vsa leta velemojstrsko izigravajo zapovedi avstrijske državne pogodbe.
>>

Medtem ko vlada napoveduje spremembe delovnopravne zakonodaje in pošilja predloge zakonov v parlamentarno razpravo kljub nasprotovanju socialnih partnerjev, ji nasprotna stran tega ne otežuje. Nasprotno, slabša lastno pogajalsko pozicijo s tem, da se notranje deli. Govorimo seveda o študentskih organizacijah, ki so se zapletle v notranje boje, povezane s sprejetimi spremembami študentske ustave. >>

Obnova mariborskega Kulturnega centra Pekarna in določitev njegovega statusa počasi dobivata epilog. Toda bolj kot zidarsko-obnovitvena dela je za prihodnost in predvsem ustroj Pekarne pomemben model upravljanja centra, ki so ga v ponedeljek potrdili mariborski mestni svetniki. Sprejeti predlog je več kot leto dni usklajevala posebna mešana skupina, pri tem pa skušala ohraniti dosedanje poslanstvo, namen in avtonomijo Pekarne. >>