Dodatne obremenitve delodajalcev bodo zamajale ekonomijo, ki že tako komaj dohaja globalno konkurenco, vztrajno trdijo delodajalci in vlada. Namesto da bi se praskali ob projekciji ponavljajočega se trenda, po kateri bodo prilivi v pokojninsko blagajno čez leta zanemarljivi, saj bo delovna masa sestavljena iz armade prekernih posameznic in posameznikov, brez leta delovne dobe ter vloženega evra na pokojninskem ali zdravstveno–zavarovalnem računu.
>>

Eden bistroumnih nesmislov je vnema, s katero ZN razglaša mednarodna leta, posvečena tej ali oni tematiki. Vnema, s katero se poskuša zapakirati posamezne politične agende v neko časovno obdobje, recimo leto ali pa dekado, je podobna entuziazmu mladih na petkov večer, ko poskušajo do zore doseči ultimativen „blackout“. Pri tem resda oboji dosegajo nemalo uspeha, a ne toliko, da ne bi bilo naslednji petek potrebno ponoviti vaje oziroma po petnajstih letih spet razglasiti mednarodnega leta mladih. >>

Če povzamemo. 25 milijonov evrov za podporo ameriškim azijskim in bližnjevzhodnim interesom ter 5 milijonov evrov za podporo interesom katoliške Cerkve. Skupaj torej 30 milijonov evrov v zadnjih nekaj letih za tuje nelegitimne interese samo v teh dveh primerih. Lahkotnost trošenja proračunskih sredstev postane še bolj neznosna ob novem družbenem trendu. Delavci in delavke Preventa in Vegrada - pa v tem nikakor niso osamljeni - prejemajo pomoč v obliki paketov Rdečega križa še v času, ko so zaposleni. >>

Sredi prejšnjega tedna se je oglasila Amnesty International s poročilom o zdravstvenem sistemu v Severni Koreji. Poročilo je vzorčen primer, kakršne pogosto ponujajo takšne in drugačne človekoljubne organizacije s svojimi opažanji iz poljubne nezahodne tiranske diktature. Karkoli štrli izven hegemonske liberalno-kapitalistične ideološke paradigme, je takole čez palec ali kakšen drug prst za številne filantropske odrešeniško-humanitarne organizacije nič drugega kot sadistično izživljanje nad rajo. >>

Državljane sedaj več kot polnoletne države ob pričetku poletne vročine vsako leto znova iz kočevskih gozdov glas katoliške vesti opominja, da ni vse lepo in prav v tej mladi državi. Ponovno se je namreč imela zgoditi tokrat že 21. spominska slovesnost. A dvajset let hitro mine in katoliška cerkev je ob manku komunističnega protipola uspešno zapolnila prostor in skupaj s političnimi priveski na piedestal postavila zločine komunistične strani, svoje pa uspešno pometla pod preprogo. >>

25. junij, dan državnosti in enotnosti, je potrebno secirati s ciljem, da se razkrije vse antagonizme, ki določajo aktualni slovenski prostor, mišljen seveda v strogo teritorialnem smislu. V nasprotnem primeru bomo dopustili, v kolikor že nismo, da bodo polje diskusije zasedli populistični in sovražni glasovi s hudo predmoderno retoriko. Bojazen je namreč utemeljena in jo lahko dokažemo na primeru ponovnih homofobnih izpadov.
>>

V letih, ki so za nami, je bil na področjih vzdržnosti dela, rasti, družbene reprodukcije in redistribucije virov storjen samo en korak naprej, vreden trkanja po prsih. Pa še ta je zgolj simboličen. Še manj: zgolj semantičen. Namesto tako imenovane "fleksibilne varnosti", o kateri je na primer med predsedovanjem naši novi širši domovini svojim kolegom na ministrskem vrhu na Brdu govorila takratna social-ministrica Marjeta Cotman, smo končno začeli govoriti o "varni fleksibilnosti". >>

Pričakovan odziv nasprotnikov arbitražnega sporazuma na rezultat referenduma, kjer je bilo poleg parlamentarne opozicije še kar nekaj drugih organizacij, bi lahko vulgarno prevedli tudi takole: več kot polovica je dejala: „Jebite se Slovenci, mi smo ZA odvzem vaše zemlje ne glede na izid arbitraže." Pa da samo na kratko skočimo čez pričakovane odzive, ki kažejo, kako dolgo bo ta rezultat še odmeval na slovenskem političnem in družbenem polju. >>

V ugandski prestolnici Kampala se je včeraj začela prva pregledna konferenca Mednarodnega kazenskega sodišča. Države podpisnice Rimskega statuta, ustanovne listine te institucije, bodo do 11. junija ocenjevale dosedanje delo sodišča in odprle nekatere še nedorečene točke njegovega delovanja. Na otvoritvi konference je bilo prisotnih približno 2000 predstavnikov držav, nevladnih in medvladnih organizacij s celega sveta, ki bodo skušali začrtati tudi smer, v katero naj bi se sodišče razvijalo v prihodnje. >>

Študentsko organiziranje, kot smo ga poznali do prejšnje srede, je bilo rojeno v študentskih demonstracijah konec šestdesetih. Bilo bi tragično, če bi z zadnjo demonstracijo zamrlo. Val političnih, medijskih in siceršnjih obtožb s strani drugih javnosti je treba ovreči. Predvsem pa s pomočjo dogodkov pred parlamentom na novo skalibrirati zrcalo, v katerega se nihče - razen morda premierja - ne gleda rad. >>