V zadnji oddaji Cigule migule pred poletnimi počitnicami se bomo posvetili začetkom človekove glasbene ustvarjalnosti. Tako bomo še zadnjič nakazali možni obseg pojma etnomuzikologije, ki smo ga v preteklih oddajah razširili z izsledki zoomuzikologije in bioakustike. Naše izhodišče bo 45.000 let stara paleolitska piščal, ki so jo slovenski arheologi leta 1995 pod vodstvom dr. Ivana Turka našli v jami Divje babe I v dolini reke Idrijce.

>>

Že v prejšnji oddaji smo predstavili novo zgoščenko vojaških ljudskih pesmi z naslovom Regiment po cesti gre, ki jo je izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, v Ljubljani. Zgoščenka poda celovit in vsebinsko ter oblikovno bogat pregled slovenskih ljudskih pesmi povezanih z vojsko in vojaščino. S pomočjo terenskih posnetkov na njej in spremne besede lahko tako spoznavamo različne funkcije in rabe vojaških pesmi, ki so se pele bodisi za dvig morale v sami vojski, za premagovanje bolečine ob odhodih na služenje vojaškega roka, kot tudi v spomin ali za slavljenje junaštev v gostilnah ter v opomin dekletom na vasovanjih. Nenazadnje se je skozi ljudske pesmi beležilo, dokumentiralo in sporočalo o dejanskih dogodkih, vojnah in osebnostih povezanih z njimi... (v celoti...) >>

Danes beležimo dogodke, družbeno dogajanje in družbene spremembe predvsem skozi medije. Vsakovrstni dogodki pa odsevajo tudi skozi duhovno človeško dejavnost in umetnost ter nenazadnje, podobno kot v tradicijskih družbah, skozi posamezne popularnoglasbene pesmi ali skozi pesemski repertoar določnih družbenih skupin. V sodobni kulturi, ki jo določajo predvsem mediji, to poteka na povsem drugačne načine kot v tradicijskih družbah, kjer je bila duhovna kultura in umetnost edini kanal, skozi katerega so ljudje sporočali o dogodkih in jih komentirali ter skozenj izražali svoja občutja, povezana z njimi in z življenjem nasploh. Dogodki, ki najbolj odmevajo in se ustalijo skozi ljudsko umetnost in ljudsko pesem pa so tisti, ki najbolj temeljno zaznamujejo človeka in družbeno skupnost. To pa so, če se osredotočimo predvsem na družbo in manj na posameznika, predvsem veliki naravni in družbeni dogodki in preobrati; na eni strani tako predvsem naravne katastrofe in na drugi vojne... (v celoti...) >>

V prejšnji oddaji Cigule migule smo postavili tezo, da je mogoče pojem glasbe razširiti tudi na druge živalske vrste. Med raznolikimi akustičnimi signali, ki jih proizvajajo živali namreč lahko odkrijemo tudi nekatere glasbene elemente – npr. zapletene vzorce in ritme, alternacijo, posnemanje drugih zvokov, petje v tonalnih načinih, petje v sozvočju z drugimi primerki vrste in celo nekakšen ples v ritmu svojega napeva.

>>

Žabe kvakajo, psi lajajo, mačke mijavkajo, ptice pa POJEJO. V današnji oddaji Cigule migule bomo pogumno razširili področje etnomuzikolgije tako, da bomo posplošili njen predmet raziskovanja. Če so lahko »etnomuzikologi« v 19. stoletju premagali evropocentrične predsodke in začeli raziskovati neevropske glasbene kulture, zakaj ne bi danes premagali še antropocentičnih predsodkov in področje raziskovanja razširili tudi na »glasbo« živali, npr. petje ptic, kitov ali oglašanje žuželk?

>>

V zadnji oddaji Cigule migule smo predstavljali in ocenjevali novo zgoščenko Al' že spiš? ali Kako uspavamo v Sloveniji, danes pa bomo z nje prisluhnili še nekaj zanimivim primerom uspavank. Kot smo povedali v prejšnji oddaji, prinaša zgoščenka kar se da širok spekter uspavank, tako po vsebinski kot oblikovni plati ... >>

Nekaj dni pred prazniki, posvečenimi tradiciji ljudskega uporništva na Slovenskem, bomo v oddaji Cigule migule predstavili dva primera partizanskih pesmi, ki bi ju lahko šteli za ponarodele oz. ljudske. >>

Katarina Juvančič in društvo Folk Slovenija so v sodelovanju s študenti in študentkami 4. letnika etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti pred kratkim izdali zgoščenko z naslovom Al' že spiš? ali Kako uspavamo v Sloveniji, ki pomeni skorajda v vseh pogledih presežek in dobrodošlo novost v našem kulturnem prostoru. Zgoščenka prinaša namreč terenske posnetke uspavank, ki so jih študentje, študentke ter drugi snemalci in avtorji posneli na področju Slovenije, pri čemer pa se niso omejevali zgolj na slovensko prebivalstvo, niti ne na zgolj t.i. tradicionalne pesmi ter na njihove rekonstrukcije... (v celoti...) >>

Eden izmed kriterijev za prepoznavanje pravih otroških pravljic bi lahko bila njihova krutost: vse klasične zgodbe, namenjene vzgoji mladih duš v krepostne odrasle, so polne prizorov krvavega nasilja, usodnih zapletov in krutih krivic.

>>

Danes poslušamo spominsko pesem Dvanajst deklet na delo gre, ki govori o dvanajstih dekletih, ki gredo na delo, vrne pa se zgolj ena. Ostalih enajst namreč utone pri prečkanju Drave. Med drugim je zanimiv pri tej pesmi tipičen ljudski način petja, saj pevki, v nasprotju s kakšnim kultiviranim zborovskim petjem pojeta zelo naravno, na pol grleno, zategnjeno in precej glasno... (v celoti ...) >>